21. okt. 2009

MAČKA NI PES

Prejšnji teden sem bila prvič povabljena na piknik. Tam je bil cel kup petošolčkov, pa ogenj in sladek vonj po pečenem kostanju. Gospodarji so mislili, da bom prestrašena, jaz pa samozavest v noge in sem se podila med njimi, jih ovohavala, sem in tja pa sem na tleh našla kaj odvrženega - marmorni kolač, ki ga je odvrgel pobalin, kakšno oglodano kost, ki je ostala od poletnih piknikov, slasten vroče-črviv kostanj.

No, za igro pa sem bila prepuščena sama sebi. Kar na enkrat pa ga zagledam. Majhnega, kosmatega, z navzgor štrlečimi ušesi in svetlečo belo-rjavo dlako. Super,si mislim in zdirjam do njega. Ga povabim k igri, ga nežno ovoham od spredaj in zadaj, a on nič. Je kaj narobe? Še enkrat ga povabim, se spustim na sprednje tace, on pa še vedno nič. me ne razume? Je morda z drugega planeta? No, potem ga poskušam pobožati še s taco, on pa nekam čudno zarenči, se naježi in zvije hrbtenico tako, kot do zdaj še nisem videla, da to psi znamo. Čudno, le kakšen neprijazen pasji prijatelj. Pri tem prijateljskem zbliževanju me vsi opazujejo, so kar napeti, pa zakaj? No, kasneje dobim razlago, da to ni pes, temveč mačka. Ta mačka, muca, mucica ali mačkon, kakor se ji pač reče, vsekakor ni pes, ni prijazen in je nekaj, kar si velja zapomniti.

In kako se je moje srečanje s to čudno živaljo končalo? Ko je imela dovolj moje prijaznosti, mi je pokazala ostrino svojih krempljev, nato pa prav luštno, poskočno in hitro tik pred mojim nosom splezala visoko v krošnje drevesa. Ker se je ta mlada gospodarica ustrašila, da se mi kaj ne pripeti (kakšna neumnost!), so me raje umaknini na varno, v zavetje toplega avta. Tam sem počakala, da se piknik konča :(

Vsi zadovoljni, jaz pa brez igre s čudnim 'prijateljem'. A mu bom že še vrnila. Bova kmalu videla, kdo je hitrejši...