29. dec. 2009

SREČNO 2010



Srečno novo leto 2010!

Savana

PS
Sledita še dve fotografiji Ljubljane posneti 25.12.2009.









In še za vse tiste, ki ne govorite slovensko:

Afghani - Saale Nao Mubbarak

Albanian - Gezuar Vitin e Ri
Armenian - Snorhavor Nor Tari
Arabic - Antum Salimoun
Chinese - Xin Nian Kuai Le
Croatian - Sretna Nova Godina
Czechoslovakia - Scastny Novy Rok
Danish - Godt Nytår
Dutch - Gelukkig Nieuwjaar
Estonians - Head uut aastat
Finnish - Onnellista Uutta Vuotta
French - Bonne Annee
German - Prosit Neujahr
Greek - Kenourios Chronos
Hebrew - L’Shannah Tovah
Hindi - Naye Varsha Ki Shubhkamanyen
Hungarian - Boldog Ooy Ayvet
Iranian - Saleh now mobarak
Italian - Felice anno nuovo
Japanese - Akimashite Omedetto Gozaimasu
Korea - Saehae Bock Mani ba deu sei yo
Lithuanian - Laimingu Naujuju Metu
Norwegian - Godt Nyttår
Polish - Szczesliwego Nowego Roku
Romanian - An nou fericit
Russian - S Novim Godom
Spanish - Feliz Ano Nuevo
Turkish - Yeni Yiliniz Kutlu Olsun
Ukrainian - Shchastlyvoho Novoho Roku
Vietnamese - Chuc Mung Tan Nien

27. dec. 2009

SNEG




Sloughi je pes, ki je prvotno živel v puščavi. Že v puščavskih mrzlih nočeh so ga njegovi lastniki pokrivali s toplimi volnenimi odejami in ga na ta način ščitili pred mrazom in mu nudili toploto in udobje. Danes živijo sloughiji povsod. Tistim, ki živijo v mrzlem podnebju, čez zimo zraste dodatna poddlaka, ki jih dodatno ščiti pred mrazom. Kljub temu pa ta naravna zaščita ni dovolj. Sloughi ljubi toploto in zato ga je potrebno zimskim razmeram primerno zaščititi - z obleko in tudi pokrivalom, saj so konice njegovih ušes tako tanke, da lahko ob zelo nizkih temperaturah celo zmrznejo in odmrejo.

Toliko o teoriji. Zdaj pa k praksi. Pred slabim mesecem sem doživela nekaj mrzlega, mehkega, smešnega... Kar padalo je z neba in sproti prekrivalo sledi mojih kolegov in kolegic. Ko sem stopala po njem, no, zdaj vem, da je to sneg, mi je bilo sprva zabavno, kasneje pa prav zmrznjeno. Le za kaj sneg sploh potrebujemo?

Zaradi opisanih vremenskih razmer sem dobila tudi prvo obleko - kožuhasto, toplo, v barvi moje dlake, hkrati pa ne prav udobno. Se počutim mnogo bolje, če mi jo ni potrebno nositi.

V mrazu pa mi vsekakor ustreza, če srečam kakšnega psa in se potem lahko loviva, grizeva, tečeva. Takrat pozabim na mraz in zopet sem prava hrtinja.

Danes snega ni več, ostali pa so tile fotografski spomini....


















22. dec. 2009

FARAONSKI PES



December je čas, ko gledamo v prihajajoče leto in tudi, ko se oziramo nazaj. Kaj smo v iztekajočem letu postorili, kaj dosegli, kaj vse smo doživeli, kaj se nam je zanimivega zgodilo, kaj bi lahko bilo tudi drugače. Je pa tako, da se ponavadi spominjamo najbolj intenzivnih trenutkov. Dobrih in slabih. Moji dve gospodarici pravita, da je v njunih mislih še vedno pogosto Ajša. In kdo je Ajša?

Aisha-Shai of the Netherlands je bila prva faraonska psička v Sloveniji. Rodila se je čudoviti mami Shamu-Amenuri of the Netherlands na Nizozemskem in prve tedne preživljali v družbi sestric in bratcov pod skrbnim očesom našega družinskega prijatelja Andre van den Broek-a. Ja, bila je ljubljena od prvega do zadnjega trenutka.



In kako se je pravzaprav zgodba začela? Moja lastnika sta pred 17 leti postala par. In začela iskati skupen hobi. Ne boste verjeli, a začela sta zbirati znamke. Pa ne vsakdanje, temveč take, s pasjimi motivi. In na eni izmed njih, bila je iz Vijetnama, sta opazila čudovito glavo lisičjerjavega psa, z velikimi pokončnimi ušesi in čuječim pogledom. Bila je ljubezen na prvi pogled. In potem se je pojavilo vprašanje, kje to malo 'zverinico' dobiti. Prijatelja z Gorenjske sta jima svetovala, da je najbolje, da se odpravita na svetovno pasjo razstavo, ki je bila tisto leto v Bruslju (Belgija). In sta šla, brez oklevanja. In tam videla Shamu in že takrat vedela, da bo ona mamica njune faraonke.





Tako se je začela zgodba o prvi faraonki v Sloveniji. Ajša je bila razigrana, vedoželjna, oboževala je žogice in rada je imela kauč. Ja, je imela svojega, oz. si ga je kaj hitro prisvojila. Njeno življenje je bilo pestro, udobno in zelo lepo. Imela je tudi srečo in hkrati veselje, da jo je nekega dne v Ljubljani obiskala njena polsestra Eshna. To je bilo veselje.



No, Ajše danes ni več. Letos januarja je odšla za vedno. Mojim lastnikom pa bo ostala vrsta lepih spominov nanjo. Ob tej pasji ljubezni pa se je tudi med ljudmi spletno prijateljstvo z Andre-jem in Rene-jem iz Nizozemske. Ajša pa je pri zvezdicah in, kot vidite, tudi na slikah. Moji lastniki pogosto mislijo nanjo in včasih sem kar jaz Ajša, Ajška...





Tudi to se je zgodilo leta 2009.

7. dec. 2009

PISMO MOJEGA BRATCA ZULTANA

Hello Zavanna!

Of course you can introduce Zultan on your's blog.
Zultan is absolutely great. He is very active and a bit naughty at the moment :) And he looks like you :)
We were at national dog show yesterday. Zultan got very promising note. In Poland there are only 3 registered sloughi. So we don't have many competitors :)
I attached some photos.
Thank you for your e-mail :)



Best regards, Ania and Zultan






6. dec. 2009

SLOUGHIJI NA MADŽARSKEM



Prav zanimivo je, kako psi zbližujejo ljudi. To ni pravzaprav nič novega, je pa zanimivo opazovati. V petek zvečer se je moja lastnica udeležila tradicionalne večerje članov Slovenskega kluba hrtov. Zbralo se jih je okrog dvajset. Beseda ali dve in že so bili pri pasjih temah. Na večerji je ostala pet ur in le kaj so govorili? Kakšna prehrana je za hrte najboljša, kdaj začeti s tekom in coursingom, kaj vse so hrti že uničili in kako ljubki so v tem svojem početju, kako si jih pravilno vodi na sprehod, katere razstave je dobro obiskati. In tako naprej, celih pet ur.

Nato pa najpomembnejše. Njen kolega Andrej ji je kar na enkrat porinil v roke mobilni telefon in na drugi strani linije je imela gospoda iz Madžarske, ki prav tako kot ona, ljubi in obožuje sloughije. Beseda je stekla kar tako, tekoče, brez zatikanja, brez težav. Jasno, saj onadva govorita isti jezik :) Strinjala sta se v vsem - občudovala lepoto sloughijev, navdušujoče govorila o vzreditelju, gospodu Schrittu, opisovala svoje izkušnje o tej čudoviti ;) pasmi. Ja, ljudje so včasih res smešni. Jih opazujem, kako jih kakšna stvar prevzame.



Upam, da Đorđe Tesić ne bo zameril, če vam pokažem nekaj njegovih ljubih spremljevalcev. Jaz pa upam in se že veselim osebnega, opsss, pasjega srečanja z mojimi daljnimi sorodniki.





4. dec. 2009

SLIŠALA SEM LEVA

Živim v Ljubljani. In v Ljubljani so tudi levi, morski psi, žirafe, volkovi, opice, pelikani, tigri. Vse to najdete v ljubljanskem živalskem vrtu, kamor gremo lahko na sprehod tudi mi, sloughiji.



No, danes me je gospodarica peljala na dvourni sprehod na Rožnik, hrib, ki si ga delijo sprehajalci na eni strani in živalski vrt na drugi. Na sprehodu sem se imela super. Sem ovohavala vsak grmiček, iskala pasje prijatelje in skratka, bila sem spuščena, svobodna in srečna. Da bi bila sreča še večja, sem se najprej igrala s šestmesečnim višavskim terierjem, nato pa z irskim seterjem in salukijem.




Na poti domov pa kar naenkrat slišim nekaj čudnega in neznanega. Bil je glas pošasti. Ne vem kakšne, a moja ušesa so spremenila pozicijo. Iz radovednosti so prešla v negotovost, strah, čuječnost. In hodila sem tako blizu lastnice, da sva čutili toploto ena druge. Se je oglašal lačni lev ali morda jezni tiger ali razgirani slon? Glas se je širil skozi gozd in ni in ni potihnil...



Morda na spodnji povezavi najdeš kakšen zvok, ki sem ga jaz danes zjutraj slišala tik nad ograjo živlaskega vrta.
http://www.junglewalk.com/popup.asp?type=a&AnimalAudioID=293

Ko sem prišla domov, pa sem bila utrujena, prezebla in čisto nič lačna. Včasih sem lačna toliko, da bi lahko pojedla celega leva, danes pa mi lev v gozdu ni kaj prida dišal... Sem se zvila v klobčič in v hipu zaspala.



MOJ BRAT

Zultan Schuru-esch-Schams je moj čudoviti brat, s katerim smo se skupaj igrali, kotalili in skrivali po širnih planjavah posestva, na katerem živi moja mama Lina.

Zultan zdaj živi na Poljskem, ima veliko pasje družbe in raste v ponosnega sloughija.

Tukaj je nekaj slik, ki sem jih našla na njegovi internet strani: