4. dec. 2009

SLIŠALA SEM LEVA

Živim v Ljubljani. In v Ljubljani so tudi levi, morski psi, žirafe, volkovi, opice, pelikani, tigri. Vse to najdete v ljubljanskem živalskem vrtu, kamor gremo lahko na sprehod tudi mi, sloughiji.



No, danes me je gospodarica peljala na dvourni sprehod na Rožnik, hrib, ki si ga delijo sprehajalci na eni strani in živalski vrt na drugi. Na sprehodu sem se imela super. Sem ovohavala vsak grmiček, iskala pasje prijatelje in skratka, bila sem spuščena, svobodna in srečna. Da bi bila sreča še večja, sem se najprej igrala s šestmesečnim višavskim terierjem, nato pa z irskim seterjem in salukijem.




Na poti domov pa kar naenkrat slišim nekaj čudnega in neznanega. Bil je glas pošasti. Ne vem kakšne, a moja ušesa so spremenila pozicijo. Iz radovednosti so prešla v negotovost, strah, čuječnost. In hodila sem tako blizu lastnice, da sva čutili toploto ena druge. Se je oglašal lačni lev ali morda jezni tiger ali razgirani slon? Glas se je širil skozi gozd in ni in ni potihnil...



Morda na spodnji povezavi najdeš kakšen zvok, ki sem ga jaz danes zjutraj slišala tik nad ograjo živlaskega vrta.
http://www.junglewalk.com/popup.asp?type=a&AnimalAudioID=293

Ko sem prišla domov, pa sem bila utrujena, prezebla in čisto nič lačna. Včasih sem lačna toliko, da bi lahko pojedla celega leva, danes pa mi lev v gozdu ni kaj prida dišal... Sem se zvila v klobčič in v hipu zaspala.