6. dec. 2009

SLOUGHIJI NA MADŽARSKEM



Prav zanimivo je, kako psi zbližujejo ljudi. To ni pravzaprav nič novega, je pa zanimivo opazovati. V petek zvečer se je moja lastnica udeležila tradicionalne večerje članov Slovenskega kluba hrtov. Zbralo se jih je okrog dvajset. Beseda ali dve in že so bili pri pasjih temah. Na večerji je ostala pet ur in le kaj so govorili? Kakšna prehrana je za hrte najboljša, kdaj začeti s tekom in coursingom, kaj vse so hrti že uničili in kako ljubki so v tem svojem početju, kako si jih pravilno vodi na sprehod, katere razstave je dobro obiskati. In tako naprej, celih pet ur.

Nato pa najpomembnejše. Njen kolega Andrej ji je kar na enkrat porinil v roke mobilni telefon in na drugi strani linije je imela gospoda iz Madžarske, ki prav tako kot ona, ljubi in obožuje sloughije. Beseda je stekla kar tako, tekoče, brez zatikanja, brez težav. Jasno, saj onadva govorita isti jezik :) Strinjala sta se v vsem - občudovala lepoto sloughijev, navdušujoče govorila o vzreditelju, gospodu Schrittu, opisovala svoje izkušnje o tej čudoviti ;) pasmi. Ja, ljudje so včasih res smešni. Jih opazujem, kako jih kakšna stvar prevzame.



Upam, da Đorđe Tesić ne bo zameril, če vam pokažem nekaj njegovih ljubih spremljevalcev. Jaz pa upam in se že veselim osebnega, opsss, pasjega srečanja z mojimi daljnimi sorodniki.