27. dec. 2009

SNEG




Sloughi je pes, ki je prvotno živel v puščavi. Že v puščavskih mrzlih nočeh so ga njegovi lastniki pokrivali s toplimi volnenimi odejami in ga na ta način ščitili pred mrazom in mu nudili toploto in udobje. Danes živijo sloughiji povsod. Tistim, ki živijo v mrzlem podnebju, čez zimo zraste dodatna poddlaka, ki jih dodatno ščiti pred mrazom. Kljub temu pa ta naravna zaščita ni dovolj. Sloughi ljubi toploto in zato ga je potrebno zimskim razmeram primerno zaščititi - z obleko in tudi pokrivalom, saj so konice njegovih ušes tako tanke, da lahko ob zelo nizkih temperaturah celo zmrznejo in odmrejo.

Toliko o teoriji. Zdaj pa k praksi. Pred slabim mesecem sem doživela nekaj mrzlega, mehkega, smešnega... Kar padalo je z neba in sproti prekrivalo sledi mojih kolegov in kolegic. Ko sem stopala po njem, no, zdaj vem, da je to sneg, mi je bilo sprva zabavno, kasneje pa prav zmrznjeno. Le za kaj sneg sploh potrebujemo?

Zaradi opisanih vremenskih razmer sem dobila tudi prvo obleko - kožuhasto, toplo, v barvi moje dlake, hkrati pa ne prav udobno. Se počutim mnogo bolje, če mi jo ni potrebno nositi.

V mrazu pa mi vsekakor ustreza, če srečam kakšnega psa in se potem lahko loviva, grizeva, tečeva. Takrat pozabim na mraz in zopet sem prava hrtinja.

Danes snega ni več, ostali pa so tile fotografski spomini....