20. dec. 2011

Otrok ali sloughi?

Zemira mi je pisala

in voščila 2012!

To je moja sestra, stara dve leti in pol in po videzu prav gotovo najbolj podobna meni. Ali pa jaz njej:)

Zemira je na sliki spodaj levo.

19. dec. 2011

Navajam se na otroke...

... strpno, počasi, previdno. No, včasih jih imam pa res dovolj:) Se umaknem na višino, na moj ljubi kauč.

A včasih so tako ljubki, prisrčni, in vsi obožujejo moje dolge nohte.





18. dec. 2011

Zavanna Schuru-esch-Schams

Včeraj smo odšli na sprehod v park Tivoli, kjer je kar mrgolelo veveric - na drevesih, v grmovju, na potkah.

Idealna priložnost za poziranje. Ta velika lastnica je imela v roki fotoaparat, jaz pa sem opazovala veverice:)








Ko smo prišli domov, sem ugotovila, da na sliki ni veveric - le jaz in moji trije mali lastniki.

15. dec. 2011

Koledar iz Maroka

Na Facebooko sem našla tale zanimiv koledar za prihodnje leto - življenje Sloughijev v Maroku.

In nekaj slik za pokušino:



14. dec. 2011

Prvo leglo sloughijev v Sloveniji



We are planning the first litter of Sloughis

in Slovenia  - spring 2012

7. dec. 2011

Obesek

Pa ne moj, ampak od moje starejše lastnice. Ko ga je zagledala, se je vanj zaljubila na prvi pogled. Glava sloughija je izrisana s filigransko natančnostjo, na keramiko, ki jo obdaja srebrn okvir. Že včeraj je ponosno paradirala s tem obeskom za vratom.

Naj raje paradira z mano, v živo!


Posted by Picasa

5. dec. 2011

HRTI - SIGHTHOUNDS 2012


Koledar je že pri meni doma, nekateri, ki moj blog spremljate, pa ga dobite tudi po pošti. Poštar vam ga bo prinesel in skupaj z njim vam želim čudovito prihajajoče leto, tako vam, bralcem, kot tudi mojim pasjim prijateljem! Po moji skromni oceni, je letošnji koledar čudovit!









Vsi drugi, ki si koledar želite, pa se lahko obrnete kar na avtorja koledarja Aleša Novaka a.novak@amis.net

CACIB Verona 2011

Tako, pa je za mano. "Lagoden" konec tedna, v gužvi, med 1300 psmi vsak dan in dva osvojena B.O.B. V soboto in nedeljo sta bili na sporedu CACIB Porednone in CACIB Verona. Oba dni na istem razstavišču. Žal nekateri tega niso vedeli, pa so v soboto zjutraj trkali na zaklenjena vrata Pordenonskega razstavišča.



Moram priznati, da je bil sobotni šok, ko sem bila po pol leta prvič zopet v hali, skupaj z neznosno množico psov, prav strahovit. Počasi sem se navajala, a moja neverbalna govorica je sporočala: "Ne počutim se dobro. Strah me je. Kdo me bo in s katere strani napadel?" Saj poznate - ušesa obrnjena malo nazaj, pa rep spodvit globoko med nogami. Proti večeru pa mi je šlo vse bolje in bolje in v finalnem ringu sem dala končno vse od sebe. Eleganten tek pod reflektorji in na zeleni preprogi. Tako eleganten, da sem prejela bučen aplavz.

verona


V nedeljo se je scenarij ponovil, le da sem dan začela mnogo bolj optimistično. A kaj, ko je bila pot do ocenjevalnega ringa trnava - preboj med švicarskimi planšarkimi psmi, mastifi, španjeli - ta dan jaz edina hrtica pri italijanskem sodniku Claudio De Giuliani. Si predstavljate, da te na poti do ringa izpod oči pogledujejo mrcine, kosmate, slinaste, velike... Joj, to je bil zame pravi podvig, saj sem drugače navajena, da je ob "hrtovskih" ringih vzdušje zelo umirjeno, sproščeno in nedeljsko.

Domov sem odšla še z dvema CACIB naslovoma, ki mi zdaj omogočata, da zaprosim za podelitev Italijanskega šampionata v lepoti, kar pa je lep doesežek!

22. nov. 2011

Jesenski trening

Coursing obožujem. Morda je bil to zadnji letos. Tekla sem kot za stavo ... tudi potem, ko je bilo že vsega konec ;)

Da bi me laže ujeli, sem lahko tekla tudi s prijateljem Nilom, a jaz bi še kar tekla, tekla, tekla...



7. nov. 2011

Še nekaj foto utrinkov iz Evropske razstave 2011 v Celju 2010

Ops, našla sem stare še neobjavljene zapiske. V teh deževnih dneh vse prav pride, kajne?


Miška - robot z repom; mi je bila všeč, a kaj bi bilo, če jo ulovim?
 

Pasji nakit - najdragocenejši ta hip. Mi paše?
 

Takole pa bogi psi tečejo, če lastniki nimajo za njih časa :(


Jaz in dve prijazni deklici, s katerima si delim posteljo in toploto. Mmmm... 


Ruska uradna reprezentanca.

Še en pasji lepotec, ki ga za enkrat v Sloveniji vidimo bolj poredko - azavak.

Zanimiva trojka

Zanimiva trojka se je pojala včeraj po našem vrtu - kitajski goli pes (ja, je odlakan), dobermanka in sloughica. Tri pasme, trije svetovi, a igra je bila enotna in tako zelo enostavna.

Le zakaj ljudje tako radi komplicirajo?















6. nov. 2011

Ljubljana
















Jaz Ljubljano zelo dobro poznam, predvsem tisto ob sobotah, ko se moji lastniki z nekim neznanim valom navdušenja odpravijo na tržnico po sveže priboljške in na kavico, klepet (z nekom pač), ali pa nedeljsko Ljubljano, ko se ulice starega mestnega jedra spremenijo v odprto prodajalno starin. Tam sta moja ta odrasla lastnika že večkrat spraševala po kakšnem kipcu sloughija, a za enkrat neuspešno.

No, letos januarja sem moji sestri Luni želela Ljubljano pokazati čim bolj privlačno. Pa sem ji pokazala, kje se ponavadi podim z drugimi psmi - na sankališču v parku Tivoli, potem pa pot pod noge in na Ljubljanski grad. Tam se midve nisva imeli najbolje, moram priznati, saj sta se lastnici odločili za prijetno kosilo. Si predstavljate, da sta pri +10 st. C jedli zunaj?! Naju pa je zeblo, zeblo, pa še grelne blazine nisva imeli, kamor bi se lahko ulegli. Marianne je bila bolj mehkega srca kot moja lastnica in je zelo razumela Luno in njeno neugodje, pa si je slekla jakno, da se je lahko moja sestrica ulegla nanjo. Jaz pa...(imam bolj zmrznjeno gospodarico kot sem sama).

Sem pa dobila kar nekaj koščkov slastne klobase, ki ni padla z mize (si predstavljate), ampak mi jo je moja lastnica skoraj porinila v gobček. Konec koncev sploh ni bilo tako slabo.