31. maj 2011

CAC Hrušica 2011

Še nekaj stavkov o sami razstavi, ki se je dogajala to nedeljo. Sodnik je bil ugleden gospod György Tesic, ki sodi vso skupino hrtov. Moja gospodarica se je zelo veselila, da bo slišala njegovo mnenje, saj velja za velikega poznavalca sloughijev. Kot zanimivost naj zapišđem, da je ta isti sodnik pred nekaj meseci spoznal na razsatvi tudi mojo sestro Luno iz Nemčije.

In res je bilo tako - najprej me je prijazno pozdravil, nato premeril s pogledom, me pretipal in se nato pogovoril z gospodarico. Le o komu - o meni. Deloval je pozitivno in zadovoljno.

Ocenil me je pa takole:

- tipična predstavnica svoje pasme
- v vsem odgovarja standardom
- dobra prezentacija
- tipičen karakter

Ocena: odlično, CAC in BOB.

Ko pa smo bili v zaključnem ocenjevanju (BIS) vsi najlepši hrti skupaj, sem se zopet (drugič v tem dnevu) uvrstila na stopničke. Res nepozabno in hkrati še en izvrsten sodnik!   

X. FCIsodnik György Tesic (H)
1. irski volčji hrt: Maciarot Oliver St John Gogarty (It)
2. afganistanski hrt: Khaos D'Aram (Slo)
3. arabski hrt - sloughi: Zavanna Schuru-Esch-Schams (Slo)


30. maj 2011

Junior handling


Včeraj sem ves nad preživela na CAC Hrušica, na Gorenjskem. Vreme je bilo odlično, če prav so bile jutranje temperature prav gorske, dnevne pa prav morske.




In prvič sem bila v ringu kot pes pri junior handlingu. Vodila me je Hana Žargi, stara 14 let, in to je opravila res profesionalno. Več o njej si lahko preberete, če kliknete na zgornji naslov.




Mislim, da je bila tudi ona zadovoljna z mano ;) Skupaj sva zasedli tretje mesto.

26. maj 2011

Specialna razstava hrtov Varaždin, 2011






Nekaj ur za prvim ocenjevanjem v okviru CACIB Varaždin, se je začelo drugo ocenjevanje, ki sem ga mnogo bolj nestrpno pričakovala. Predvsem zato, da se poigram s kakšnim mojim prijateljem.



Ocenjevala je gospa Bitte Ahrens - Primavera in njeno sojenje je bil pravi užitek, tako zame kot za mojo lastnico. Do mene je bila prijazna, me pobožala, pri ocenjevanju natančna, moji lastnici pa je ob koncu ocenjevanja tudi ustno podrobno razložila njeno oceno. Zelo je pohvalila moj splošen videz, pigmentacijo in tudi kvaliteto dlake. In seveda moj značaj.Opozorila je tudi na nekaj mojih pomanjkljivosti, a kot pri vsaki ženski naj le-te ostanejo moja majhna skrivnost ;)

Dobila sem oceno odlično, CAC in BOB.

Res, če boste imeli kdaj priložnost, da vas ocenjuje ona, potem ne odlašajte. Takšnih sodnikov je zelo, zelo malo.























Na zaključno sojenje, kjer se med seboj pomerimo vsi najleši hrti, pa nismo počakali, ker nas je prehitela huda nevihta. Domov smo se odpeljale utrujene, a polne pozitivnih in prijetnih vtisov. Poletne razstave so res zakon!

Avtor fotografij: Krešimi Besedič via Facebook

CACIB Varaždin 2011

Preteklo soboto sem imela kar dve razstavi. Mednarodno razstavo CACIB in tri ure kasneje še specialno razstavo hrtov - obe na lepem in prostornem travniku v Varaždinu, Hrvaška. Vreme je bilo čudovito, čeprav se mi je spanec v senci zelo prilegel. Je pa ves čas snežilo - ja, iz zraka so naletavali lahni beli kosmiči (no, gospodarica me je podučila, da je to cvet topola).

Tokrat sta moji gospodarici prvič bivakirali na svojih stolih in ne na mojem ležišče. Sem imela končno mir, da sem malo dremala, malo opazovala in malo ovohavala.

Na eni izmed spodnjih slik pa boste videli mene, ki ližem že skoraj prazen krožnik. Ta krožnik je bil 10 sekund pred posnetkom še poln slastnega mesa z žara, a kaj morem, če je bila gospodarica tako počasna pri slikanju. In toliko o tem, da hrti nimamo apetita...

Sodila je slovenska sodnica Tatjana Urek.

Opisala me je takole:
- odlične velikosti in splošnega izgleda
- lepa glava
- odlična pigmentacija
- odlična dolžina vratu
- korekten ugriz
- odlična zgornja in spodnja linija trupa
- dobra okotenost
- odličen značaj
- nekoliko višje nošen rep

Odlično, CAC, CACIB, BOB





21. maj 2011

Cesar Millan





















Moja ta velika lastnica vsakih nekaj dni sede pred televizijo in tudi prazen želodček najmlajšega člana družine je ne spravi izpred TV ekrana. Navdušuje se nad pasjo psihologijo in vsem kar Cesar Millan na National Geographic Chanell-u pove ter pokaže v svojih oddajah.

Šele zdaj mi počasi postaja jasno, zakaj je tako preklemansko mirna, če se npr. popolnoma blatna vrnem s potepa ali ko naokrog mečem mrtvo podgano ali ko je nočem slišati, ko me je že petkrat poklicala ali ko ležim na prepovedanem kauču in se mi ona ob povratku iz službe le prikupno nasmehne.

Vam pravim, Cesar je začaral tudi njo. Še sreča :)
  

20. maj 2011

Žoga in pes - bowling in rokomet?

Tudi psi znamo marsikaj...



Podgana ali avto?











Bil je lep sončen dan. Na sosednjih travnikih je visoko rastla zgodnja poletna trava, ki jo živahno obarvajo predvsem rumene in vijolične cvetlice ter na tisoče različnih travnatih cvetov. Skoraj vsa ta rava je bila že pokošena, le še nekateri travniki so ostali nedotaknjeni. Popoldne, ko so se moje lastniki vrnili iz služb in šol, smo vsi skupaj odšli po hitrem postopku na sprehod na travnik, ki sem vam ga ravnokar opisovala. Tam smo srečali postavnega galga Carlosa, a mene ni zanimal tek z njim, temveč luknje, luknjice, krtine, voluharice, mišnice. Povsod je dišalo - travni vonj se je tik nad zemljo mešal z omamnim vonjem drugih prebivalcev tega travnika in jaz sem si jih želela spoznati od bliže.

Kar na enkrat zagledam - nekaj. Poskočno, hitro, temno, valjasto, tekoče. Le kaj je to? Pa gledam, strmim. Naj skočim? Naj se uležem in čakam, da mi samo pride v gobec? Z leve, desne, pogled od zgoraj? To živo bitje, ki naj bi bilo tudi eden izmed uglednih prebivalcev tega travnika, je teklo stran od mene. Le kako si upa. Jaz za njim, še malo in že sem ga imela v gobcu. In se upira in želi iti ven. Še malo ga vržem v višino, pa zagrizem še z druge strani. In je obmirovalo. Kako mi je teknilo, si niti predstavljati ne morete. In ne, ne grem več domov, ko imam med zobmi tako sladek, ravno prav trd in ravno prav mehek dišeč plen!

Gospodarji se zgražajo in obljubljajo, da ne bom dobila več poljubčkov z njihove strani. Prav, pa nič. Tale sladek plen je veliko boljši od njihovih ljubkih, a hkrati praznih tisočerih poljubčkov.

Po desetih minutah se naužijem vonjav in jim pustim, mojim gospodarjem in ne drugim prebivalcem tega travnika, da se mi končno približajo. Oni še vedno vidno zgroženi, sploh pa potem, ko ugotovijo, da sem pokončala ljubko malo podgano. Je bilo na njej kaj ljubkega?





Dva dni pred tem ljubim dogokom pa pridem na ta isti travnik in po njem nekaj drvi. Hudo drvi, bi rekla moja velika mala lastnica. Uf, si rečem, dajmo, da vididmo, kdo bo hitrejši. Pošast drvi čez pokošeno travo in se ne zmeni za grbine, krtine, luknje, niti ne zame. Jaz pa v peto predstavo in za njo. To je bilo zanimivo. Moram priznati, da že dolgo časa nisem tekla s takim navdušenjem in s tako hitrostjo. Na koncu se je pošast umaknila med noge njenih gospodarjev, jaz pa prišla prijazno do njih, saj sem pričakovala nagrado. Kakšno nagrado, se sprašujete, čemu? Kaj ni jasno, da sem jaz z mojim tekom pošast tako utrudila, da je končno odbrzela do njenih gospodarjev.

PS
Le info za vas - tudi mene je pošast na zgornji sliki prav izmučila.

5. maj 2011

Aklimatizacija ob Gardskem jezeru


















No, moji lastniki so se malo hecali, ko so mi govorili, da gremo na Gardsko jezero že nekaj dni prej, da se aklimatiziram. A v tem je bilo tudi nekaj resnice, saj smo se tja odpravili tri dni pred razstavo, pa ne toliko zato, da se jaz privadim na novo okolje, bolj zaradi njih - mojih lastnikov.

Nastanjeni smo bili ob velikem, velikem jezeru in namesto, da bi počivala, so me ves dan vozili naokrog. Na sprehod v eno luštno vasico, pa na kavico, pa na ogled zanimivega mesta, pa zopet kavica in sladoled, in ogled ruševin...

Izleti sploh niso bili enostavni in občutek imam, da bi se mnogo bolje spočila doma. No, pa kaj morem, če imam tako aktivne lastnike;)






4. maj 2011

Sloughiji ob Gardskem jezeru

Kot že zapisano, je bilo vzudšje na Specialni razstavi hrtov v Italiji res prijetno. Tudi kar nekaj slovenskih lastnikov je pripeljalo na ogled in naslednji dan tudi na coursing svoje lepotce in lepotičke.

Jaz pa sem se ovohavala predvsem s sloughiji, razumljivo kajne?! Samčki so mnogo večji od mene in oni bi se radi kar igrali z mano, jaz pa sem bila ta dan presenetljivo sramežljiva in boječa. Nekaj utrinkov tudi za vas, bralce tega bloga...










2. maj 2011

Specialna razstava hrtov, Garda























Dolgo pričakovana razstava - v Italiji, specialna razstava hrtov in tudi specialka za sloughije. Bilo nas je kar 14, kar je za razstavo v tem delu Evrope res visoka številka.

Razstavni prostor se je razprostiral na vrtu hotela, ki leži ob jezeru Garda. Pričakalo nas je prijetno sončno jutro. Tudi tekom dneva je bilo veliko sonca, pa kratka nevihta, ki pa vzdušja ni mogla pokvariti.


Tole je bil naš ring - prostoren in primeren tako za tek kot za poziranje.


V razredu Zreli - psičke, nas je bilo šest sloughic in moja lastnica je prav uživala, ko smo se vse vzorno postavile v razstavno držo. Res je bilo lepo videti moje 'sorodnice'. Sodnik francoskega rodu Alain Campagne ni imel lahkega dela, a na koncu je zmago v moje razredu dodelil francoski psički, s katero sva bili skupaj v ringu že v Ljubljani.

Jaz sem dobila oceno odlično in R-CAC. Opisal me je z naslednjimi besedami:
- izvrsten tip
- dobri proporci
- izvrstna glava
- izvrstno gibanje
- izvrsten karakter in izraz.

Moja lastnica, ki jo na spodnji sliki vidite v sredini, pa je pomagala še pri izboru najlepše sloughice razstave.

























In zmagovalec je....

Sayyad Min Alamira Al Zarifa - samček, ki je doma v Švici, njegov oče pa je Volkan S-e-S, za katerega pravijo, da je eden najpostavnejših sloughijev vseh časov (zadnja slika).