25. sep. 2011

Dieta

Kaj počnem te dni? Pravzaprav ne veliko. Moja gospodarica pa se je odločila, da sama kost in koža nista ravno značilna za sloughija. To njeno razmišljanje se je začelo pretekli konec tedna, ko smo preživeli  "sloughi weekend" v Budimpešti pri Djodjetu in Hedvig. Čudovita gostitelja, Djodje pa izvrsten kuhar! Shana in Schuru, mladi sloughi psički, vsak dan uživata v njegovih poslasticah. In prejšnji konec tedna sem se razvajala še jaz - s hrano in z dobro družbo. Moja gospodarica pa je končno spoznala, da sloughiji pač nismo le za briketirano hrano in da prav obožujemo sveže pripravljeno, dišečo, meseno, makaronasto in z maslom začinjeno ravno prav toplo hrano. No, saj to ni težko razumeti.

Pri nas doma tako zdaj vsako popoldne prijetno zadiši. Ko gospodarica kuha, se trije mali moji gospodarji pogosto pojavljajo v kuhinji in sprašujejo, ali bo tudi za njih kaj. Ponavadi pa se hrana pripravlja zame. Jaz pa se potem potrudim, da je moja posoda na koncu res dobro prazna.

Ni komentarjev: