20. dec. 2011

Otrok ali sloughi?

Zemira mi je pisala

in voščila 2012!

To je moja sestra, stara dve leti in pol in po videzu prav gotovo najbolj podobna meni. Ali pa jaz njej:)

Zemira je na sliki spodaj levo.

19. dec. 2011

Navajam se na otroke...

... strpno, počasi, previdno. No, včasih jih imam pa res dovolj:) Se umaknem na višino, na moj ljubi kauč.

A včasih so tako ljubki, prisrčni, in vsi obožujejo moje dolge nohte.





18. dec. 2011

Zavanna Schuru-esch-Schams

Včeraj smo odšli na sprehod v park Tivoli, kjer je kar mrgolelo veveric - na drevesih, v grmovju, na potkah.

Idealna priložnost za poziranje. Ta velika lastnica je imela v roki fotoaparat, jaz pa sem opazovala veverice:)








Ko smo prišli domov, sem ugotovila, da na sliki ni veveric - le jaz in moji trije mali lastniki.

15. dec. 2011

Koledar iz Maroka

Na Facebooko sem našla tale zanimiv koledar za prihodnje leto - življenje Sloughijev v Maroku.

In nekaj slik za pokušino:



14. dec. 2011

Prvo leglo sloughijev v Sloveniji



We are planning the first litter of Sloughis

in Slovenia  - spring 2012

7. dec. 2011

Obesek

Pa ne moj, ampak od moje starejše lastnice. Ko ga je zagledala, se je vanj zaljubila na prvi pogled. Glava sloughija je izrisana s filigransko natančnostjo, na keramiko, ki jo obdaja srebrn okvir. Že včeraj je ponosno paradirala s tem obeskom za vratom.

Naj raje paradira z mano, v živo!


Posted by Picasa

5. dec. 2011

HRTI - SIGHTHOUNDS 2012


Koledar je že pri meni doma, nekateri, ki moj blog spremljate, pa ga dobite tudi po pošti. Poštar vam ga bo prinesel in skupaj z njim vam želim čudovito prihajajoče leto, tako vam, bralcem, kot tudi mojim pasjim prijateljem! Po moji skromni oceni, je letošnji koledar čudovit!









Vsi drugi, ki si koledar želite, pa se lahko obrnete kar na avtorja koledarja Aleša Novaka a.novak@amis.net

CACIB Verona 2011

Tako, pa je za mano. "Lagoden" konec tedna, v gužvi, med 1300 psmi vsak dan in dva osvojena B.O.B. V soboto in nedeljo sta bili na sporedu CACIB Porednone in CACIB Verona. Oba dni na istem razstavišču. Žal nekateri tega niso vedeli, pa so v soboto zjutraj trkali na zaklenjena vrata Pordenonskega razstavišča.



Moram priznati, da je bil sobotni šok, ko sem bila po pol leta prvič zopet v hali, skupaj z neznosno množico psov, prav strahovit. Počasi sem se navajala, a moja neverbalna govorica je sporočala: "Ne počutim se dobro. Strah me je. Kdo me bo in s katere strani napadel?" Saj poznate - ušesa obrnjena malo nazaj, pa rep spodvit globoko med nogami. Proti večeru pa mi je šlo vse bolje in bolje in v finalnem ringu sem dala končno vse od sebe. Eleganten tek pod reflektorji in na zeleni preprogi. Tako eleganten, da sem prejela bučen aplavz.

verona


V nedeljo se je scenarij ponovil, le da sem dan začela mnogo bolj optimistično. A kaj, ko je bila pot do ocenjevalnega ringa trnava - preboj med švicarskimi planšarkimi psmi, mastifi, španjeli - ta dan jaz edina hrtica pri italijanskem sodniku Claudio De Giuliani. Si predstavljate, da te na poti do ringa izpod oči pogledujejo mrcine, kosmate, slinaste, velike... Joj, to je bil zame pravi podvig, saj sem drugače navajena, da je ob "hrtovskih" ringih vzdušje zelo umirjeno, sproščeno in nedeljsko.

Domov sem odšla še z dvema CACIB naslovoma, ki mi zdaj omogočata, da zaprosim za podelitev Italijanskega šampionata v lepoti, kar pa je lep doesežek!