5. feb. 2012

Spim, spim, spim...

Prav neverjetno. Danes sem skoraj ves dan prespala. Tako sem utrujena. Komaj čakam, da se moji lastniki jutri odpravijo na svoja delovna mesta, da bom lahko spala naprej.

No, zjutraj sem morala že ob pol osmih zjutraj na leden izlet - zunaj je bilo -11 st. C. S prijateljico Eli (saluki) sva bili seveda obe toplo oblečeni, a zeblo me je v noge, pa v rep in smrček. Tako me je zeblo, da mi še drugi psi niso bili zanimivi, kar je res nenavadno zame.

Sploh si ne morete predstavljati, kako vesela sem bila, ko sem se lahko zvila v klobčič na kauču in spala, spala, spala... Na treutke me je obsijalo zimsko sonce, joj, kako je bilo prijetno:)

Moji lastniki pa me te dni prav čudno gledajo. In to že vse od včeraj, ko so se vrnili s počitnic, jaz pa prav tako iz počitnic pri dobermanki Pupi. Gledajo me, me opazujejo, me ocenjujejo in merijo s pogledom. Le kaj jim je? Saj sem še vedno ista Savana kot pred tednom dni?!

Se drugače vede - ne, se je kaj zredila - ne, ima več apetita - ne, je bolj zaspana - da, ima večje bradavičke - morda... Takšna vprašanja si moji lastniki zastavljajo že dva dni. Res so čudni...

Ni komentarjev: