23. jun. 2012

Nazaj...

Ja, moja lastnica je bila letošnjo pomlad tako zaposlena, da je kar malo pozabila name. Ukvarjala se je s 1000 stvarmi, no, mojih sprehodov, predvsem tistih res pasjih, je bilo zelo malo. Zato pa poznam vsako luknjo na domačem vrtu in vse naključne sprehajalce mimo moje igraje.

Da nadoknadim zamujeno, lahko današnjo zgodbo začnem pri vrhuncu letošnje pomladi - svetovni pasji razstavi v Salzburgu.




















Vzdušje na razstavi je bilo res pozitivno in enkratno - zbralo se nas je nekaj več kot 40 sloughijev iz cele Evrope, nekateri tudi iz Maroka in Alžirije. Na razstavo smo se odpravili le za en dan, saj potrebuješ za pot iz Ljubljane do Salzburga le 3 ure, večina pa si je za to razstavo rezervirala vsaj tri dni. Organizacija razstave je bila dobra, pretirane gneče ni bilo. Dovolj parkirnih mest, dobro označeno, da pa smo za izvoz z avtoceste čakali debelo uro, pa ni kriv organizator;)

Moja lastnica je bila ta dan polna adrenalina, njen jezik je preklapljal med slovenščino, angleščino, nemščino, hrvaščino. Bila je še posebej prijazna, saj mi je pustila, da sem se lahko spoznala z vrsto novih prijateljev, se z njimi igrala. Tako prijazna, da sem lahko celo v ringu po tleh pobirala ostanke priboljškov mojih predhodnikov, kar pa me je kasneje mogoče stalo boljše uvrstitve.





To pa sta najlepši dve med psičkami. Res sta lepi!